Legenda pravi, da je princ Liuan ali Huai Nan Zi (okrog 170 pr.n.št.-86 pr. n.št.) po vsej deželi iskal ljudi, ki bi ga bili pripravljeni učiti o umetnosti ohranjanja življenja - nesmrtnosti. Ker je bil princ iskren, vrlinske narave in se nikoli ne utrudi od učenja, se ga je nekega dne odločilo obiskati osem starcev. Ko so prišli do vrat palače, jih je tam pričakal stražar.

Povedali so mu, da so princu prišli predati znanje o nesmrtnosti. Stražar jih je odpravil, češ da princ pričakuje ljudi, ki ne bodo nikoli stari, ki se ne bojijo smrti in so zelo močni, oni pa izgledajo stari in govorijo kot neizobraženi. Kako le bi se lahko princ za njih zanimal. Osem starcev se nasmehnilo in obrnilo. Čez nekaj trenutkov je pred stražarjem stalo osem lepo oblečenih ljudi starih med 15 in 18 let.

Stražar je nemudoma odtekel do princa, ki je svoje učitelje ves navdušen sprejel. Vsak izmed osmih nesmrtnikov mu je pokazal vaje, ki vodijo do duhovnega dosežka. Princ Liuan je vaje zapisal v knjigo "10.000 velikih zakladov" in se kasneje tudi sam dovršil.

V knjigi "10.000 velikih zakladov" so zapisane vaje osmih zakladov in Dao yin vaje, ki jih poučujemo v društvu Taoin. Osem zakladov se v kitajščini imenuje Shen jia ba duan jin ali osem skupin vaj iz šole nesmrtnosti, nekateri pa jih tudi imenujejo Ba gong dao yin - vaje osmih spoštljivih za usmerjanje življenjske energije.